Že v petek, 4.6.2010, sem se odpravila na potovanje na Laponsko (Finska), kjer sem se udeležila računalniškega tečaja eJournalism. Tečaj je potekal pod polnočnim soncem, kajti v tem času noči tu sploh ni. Pa tudi mraz nam počasi že leze v kosti.
Najprej sem letela z Brnika proti Helskinkom, potem pa po 5 urah čakanja prestopila na letalo za Rovaniemi. Tam sem se nastanila v hostlu Rudolf in komaj zatisnila oči, ker nimajo nobenih temnih zaves. Ampak tudi na to se človek počasi navadi. Naslednji dan je sledil ogled mesta. Najprej na potep po Božičkovi vasi, kjer Božiček tudi poleti ne počiva, ampak sprejema želje vseh pridnih ljudi (in takih malo manj tudi). Potem je sledil ogled muzeja Arktikum, kjer je prikazana zgodovina Laponske, življenja v njej ter razstava tradicionalnih oblačil in dodatkov prebivalceev Samii-jev. Ker pa se nikakor ni hotelo znočiti, sem se odpravila še proti smučarskemu centru (biatlon, skoki in bordarje). Tam je tudi najvišja točka tega dela, zato so bili pogledi proti mestu (pa tudi fotografije) enkratni. Na vrhu pa hotel z zakurjenim kaminom (halo, saj so bile res samo 3 stopinje zunaj).
Naslednji dan sem potovala z avtobusom proti jezeru Inari, v kraj z istim imenom. Ostali udeleženci tečaja so bili že tam in organizatorji so nam pripravili prijeten sprejem.
V ponedeljek pa smo začeli z resnim delom. Vsak dan zjutraj smo imeli skupen sestanek in navodila za tisti dan. Razen kratkih odmorov za kavo in kosilo, smo trdo delali. Pa se je splačalo. Na napakah se učimo in vsak dan nam je šlo bolje in lažje.
Zvečer smo si ogledali muzej Samiitov (zgodovina, življenje, predvsem pa preživetje v prečudoviti, a kruti naravi).
Torek je bil zanimiv dan. Zveče smo morali vsi udeleženci predstaviti tradicionalno hrano svoje dežele. Slovenci smo ponudili pršut, teran, potico in Gorenjka čokolado. Vsem je bilo všeč. Ker je bil torek edin jasen dan, smo ob polnoči odšli do obale jezera in si ogledali ta fenomen nezahajanja sonca. Prečudovita svetloba, ki nas je obdajala nam ni dala spati. Spomini pa so nepozabni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar